MNENJA STROKOVNJAKOV

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------Objava: 3.3.2010
Avtor: Iztok Zajc
Naslov članka: Interaktivno izobraževanje hotelskega osebja za varno delo
Ključne besede: stopnja varnostti v hotelih, izobraževanje.

POVZETEK
Stopnja požarne varnosti v obstoječih hotelih je slaba. Ta ugotovitev ne valja le za Slovenijo, temveč za vse članice Evropske skupnosti.
Najti ustrezen način dviga stopnje zavesti za odgovornost hotelskega osebja do njihovih gostov, je botrovala organiziranju projektne skupine Safehotel, ki je delovala v okviru izobraževalne organizacije Leonardo da Vinci, ki jo finančno podpira Evropska skupnost.
Cilj projekta je, da bi hotelsko osebje z uporabo znanja, ki ga projekt daje poznalo varnostni koncept hotela skupaj s ključnimi konstrukcijskimi varnostnimi in organizacijskimi ukrepi, poznalo naprave za zaščito pred požarom v svojem hotelu in si znalo razložiti, kako delujejo, se naučilo pravilnega ukrepanja ob požaru, tako da bi bile poškodbe ljudi in premoženja čim manjše.
Rezultat celotne izvedbe projekta je izdelava zgoščenke namenjene interaktivnemu usposabljanju hotelskega osebja, s katero bo vodstvo hotela doseglo enakovredno usposobljenost zaposlenih v hotelih, v katerikoli državi Evropske skupnosti.

Članek v celoti objavljamo spodaj

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------Objava: 11.1.2010
Avtor: Andrej Raspor
Naslov članka: Pregled pravne ureditve napitnin v gostinstvu s poudarkom na različnih delitvah napitnine (Primerjalna analiza)
Ključne besede: natakarji, napitnina, gostinstvo, obdavčitev.

Povzetek
V prispevku predstavljamo pravno ureditev napitnine v gostinstvu. Predvsem poskušamo poiskati ključne razlike z bolj poznanimi – napitninami krupjejev, ki so praviloma vedno v celoti evidentirane in se od njih plačujejo vsi davki in prispevki na plačo.
Gostinska napitnina, za razliko od napitnine igralnih miz, družbeno ni tako razširjena in je v nekaterih državah zelo redka oz. nezaželena. V teh državah predstavlja zelo majhen delež sive ekonomije, zato ne čutijo potrebe po njeni ureditvi. Zgodovinski razvoj nastajanja in uveljavljanja gostinske napitnine je narekoval, da gostinska napitnina ni prihodek gostinskega obrata. Delitev le-te je v večini držav odvisna od zaposlenih samih oz. v manjši meri dogovorjena z upravljavci gostinskih obratov. Zaposleni so do nje, v večini držav, upravičeni neposredno. Posredno jo lahko ureja davčna zakonodaja. To v praksi pomeni, da bi jo morali zaposleni evidentirati v svojih letnih davčnih napovedih, vendar so utaje davkov iz tega naslova relativno prisotne. V preteklosti so lahko imeli napitninski delavci tudi znižano plačo. Te ureditve so države postopoma odpravile. Tam, kjer so zakonodajalci vzpostavili kontrolo nad zbrano napitnino, je zakonodajalec predpisal minimalno napitnino, ki jo je delodajalec dolžan izplačati zaposlenim. Taka ureditev je pripomogla k temu, da delodajalci bdijo nad prihodki natakarjev iz napitnine, saj morajo sicer sami pokriti manjkajoči znesek. Istočasno pa morajo pokriti prispevke na napitnino. Izoblikovale so se tudi različne ureditve delitve napitnin. Od tega, da zaposleni prejemajo zgolj svojo napitnino, pa do tega, da se napitnina razdeli med vse osebje v lokalu.

Članek v celoti objavljamo spodaj

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PREGLED VSEH OBJAV:

• Raspor A.: Pregled pravne ureditve napitnin v gostinstvu s poudarkom na različnih delitvah napitnine (Primerjalna analiza), Ljubljana, 11.1.2010
• Zajc I.: Interaktivno izobraževanje hotelskega osebja za varno delo, Ljubljana, 3.3.2010