Kamnik - Kapela sv. Eligija na Malem gradu

O spomeniku
Na strmi osameli skali sredi mesta Kamnik so ostanki Malega gradu. Ohranjen in urejen je del obzidja, na novo sezidan (1993) čokat stolp štiristranega tlorisa in dvojna kapela z barokiziranim stolpičem. Pod kamnitimi zidovi so ostanki slovanskega grobišča. Grajska ploščad je redno odprta in dostopna. V poletni sezoni je za oglede kapele organizirana posebna vodniška služba, ki ponuja obiskovalcem osnovne informacije in nekaj promocijskega gradiva. V kapeli je manjša predstavitev zadnje prenove. Izven sezone je ogled notranjosti mogoč samo z vnaprejšnjo najavo.

Panorama. Portal. (foto: D.Bac)

Več... Kamnik in Mali grad sta se na srednjeveške zemljevide uvrstila pod vladavino Andeških, posebej Bertolda Andechs-Meranskega. V pisnih virih Mali grad omenjajo leta 1202. Upravljali so ga kamniški vitezi. Utrdba je bila porušena v 16. stoletju, ohranjena je kapela, ki je bila že v 15. stoletju v upravljanju mesta in je preživela številne predelave in dodatno krašenje. Zadnja prenova je bila po dolgotrajnih raziskavah in predelavah zaključena tik pred letom 2000.

Objekt so skupaj s kripto po starejših domnevah postavili verjetno okoli 1100 kot kapelo sv. Marjete (današnji prezbiterij spodnje kapele). Podobo sv. Marjete Sagadin povezujemo s sedanjo Veroniko v mestnem grbu, saj gre skozi predelavo ribe Faronike za podobno simboliko in zunanjo obliko. Kmalu po zidavi naj bi dozidali ladjo kapele in prestavili romanski portal z luneto. Portal je dvakrat zalomljen in okrašen s paroma stebrov v zalomih. Polkrožno zaključen gornji del je v luneti okrašen s simbolnim reliefom Vnebohoda in 90. psalma. V sredi reliefa je grški križ, ki ga ob straneh podpirata ali častita shematično klesana angela. Figuralno sta okrašeni še podpori lunete. Na levi je prepoznaven lev, desno zmaj, ki naj bi ju Kristus pohodil s svojo duhovno močjo. V 13. stoletju naj bi kapelo nadzidali. Sagadin pa s pomočjo stavbnih raziskav dokazuje, da naj bi kapela nastala naenkrat in to v začetku 13. stoletja. Starejših je le nekaj elementov, posebej klesana luneta iz 11. stoletja kot priča starejšega sakralnega prostora.

Gornja kapela je bila posvečena sv. Jerneju, spodnja sv. Eligiju. Z novim stopniščem do kapele so premostili arheološko najdišče in rekonstruirane zidove ter smiselno navezali na nekdanjo obliko povezav med gradom in kapelo. Gornjo kapelo so gotsko obokali po 1470. Celoto so barokizirali okoli 1700. S freskami so spodnjo kapelo v prezbiteriju znova okrasili po 1771 (slikar Janez Potočnik). Fragmenti starejših fresk v ladji so podobe sv. Erazma in donatorjev. Poslikava je nastala okoli 1520, v krogu Mojstra Vida. V prezbiteriju so še ostanki fresk iz 15. stoletja.