Kostanjevica na Krki - Samostan

VIRTUALNI OGLED

O spomeniku
Nekdanji cistercijanski samostan leži pod Opatovo goro, nedaleč južno od srednjeveškega mesteca Kostanjevica, ki je že leta 1252 omenjen kot mesto. Južno od opatije se dvigujejo Gorjanci, vzhodno pa je v zakraselem terenu čudovita Kostanjeviška jama. Samostan, ki je bil ustanovljen v 13. stoletju, je deloval neprekinjeno do jožefinskih reform, ko je bil razpuščen. V obnovljenem poslopju je danes Galerija Božidarja Jakca z bogatimi stalnimi zbirkami, tu so bila med leti 1961 in 1988 redna kiparska srečanja Forma viva, v nekdanji samostanski cerkvi pa je prostor za občasne likovne razstave.

Panoramski pogled na gotski samostan. - Cerkev sv. Jakoba, romanska znamenitost v Kostanjevici.

Več... Samostan »Fons sanctae Mariae« je ustanova koroškega vojvode Bernarda Spanheimskega iz leta 1234. Glede na to, da je generalni kapitelj cistercijanskega reda obravnaval prošnjo za naselitev menihov že dve leti pred uradno ustanovitvijo, se je morala ta ideja poroditi že okoli leta 1230. Prvi menihi so tako iz matičnega samostana v Vetrinju na Koroškem v Kostanjevico prišli že pred uradno ustanovitvijo. Papež Inocenc IV. je ustanovitev samostana potrdil leta 1247, dve leti za tem pa je Bernard Spanheimski samostanu podelil pripadajoče posesti in patronat nad župnijo v Kostanjevici. Iz pisanih virov, pa tudi po slogovnih značilnostih stavbne plastike, je moč sklepati, da je gradnja samostana trajala dalj časa. Začela se je z vzhodnim delom pač že v 30-tih letih 13. stoletja. O tem priča tudi podatek, da je bila vojvodova žena Judita, ki je umrla pred letom 1236, pokopana ob glavnem oltarju kostanjeviške samostanske cerkve. Ladijski del cerkve so zidali kasneje, a po prvotnih načrtih. Na zahodni strani so sredi 15. stoletja ladje skrajšali in tam pozidali nadstropno kapelo, ki so jo kasneje povišali v zvonik. V 17. in 18. stoletju so cerkev barokizirali, po letu 1786, ko so z jožefinskimi reformami samostan ukinili, pa se je začelo hitro propadanje arhitekture. Samostan so obnovili sredi 20. stoletja, ko je dobil današnjo podobo in kasneje tudi svoj namen.

Od prvotnega samostana danes stoji le še v 15. stoletju predelana in kasneje barokizirana triladijska cerkev s prečno ladjo in dvema paroma kapel ob koru. Med tem ko sta kor in križišče kvadratna, so obočne pole glavne ladje stisnjene v pravokotnike, s tem pa v ožjih stranskih ladjah pa spet kvadratne. Zahodna traveja je bila v 15. stoletju po potresu predelana, ob tem pa so celotno stavbo skrajšali verjetno za dve obočni poli. Na zahodnem delu cerkve je, sledeč redovna pravila, nekdaj stal lektorij, ki je cerkev delil na del za menihe in tisti, namenjen bratom laikom. Ohranjen šilastoločni portal v južni steni ob križišču priča o tem, da je bil tam prehod v križni hodnik. Bazilikalna cerkev je v celoti obokana križnorebrasto, sečišča pa so bila prvotno okrašena z vegetativno ornamentiranimi sklepniki. Stene glavne ladje so horizontalno deljene v arkadni in okenski pas, čeprav dominirajo vertikale, ki jih tvorijo snopasti slopi, katerih profil določa obočni sistem. Čašasti kapiteli polstebrov so večinoma okrašeni z rastlinsko ornamentiko, le v zadnji ohranjeni traveji sta kapitela z živalsko oziroma človeško glavo.

Kostanjeviški cerkvi najdemo najbližje primerjave v madžarski in češki arhitekturi iz 1. polovice 13. stoletja, kar se ujema z rodbinskimi zvezami Spanheimov. Največjo sorodnost kaže s Kostanjevico skoraj sočasno ustanovljen cistercijanski samostan v Bélapátfalvi, le da slogovno pripada malenkost starejši stopnji.

Kostanjeviški samostan je najlepši primer zgodnjegotske cistercijanske arhitekture na Slovenskem. Če kor in transept s paroma kapel izdajata še romanske slogovne prvine, je ladijski del cerkve povsem gotski. Ne le obočna shema, tudi razmerja in predvsem snopasti slopi in kapitelna plastika izdajajo novo slogovno usmeritev.

V Kostanjevici najdemo tudi cerkev sv. Jakoba, romansko znamenitost, vključeno v projekt TRANSROMANICA.

NAMESTITEV: Otočec: Hotel Grad Otočec*****, Hotel Šport****.

HRANA IN PIJAČA: Novo mesto: gostišče Kos, gostilna Na hribu. Krško: gostišče Tri lučke. Kostanjevica na Krki: vinska klet Žolnir.

AKTIVNOSTI: Casino Kastel. Krka zdravilišče Dolenjske toplice. Krka zdravilišče Šmarješke toplice. Festival Rock Otočec. Tradicionalna Noč na Krki. Kartuzija Pleterje.

VEČ INFORMACIJ
Galerija Božidar Jakac
Grajska cesta 45
8311 Kostanjevica na Krki
Tel: +386 7 49 87 008
Fax: +386 7 49 87 335
E-mail: info@galerija-bj.si
Web: http://www.galerija-bj.si/  

Nazaj na gotske znamenitosti.